V okviru lanskega foruma mladih arhitektov v Barceloni se je ACE z Jaufretom Barrotom pogovarjal o kakovosti v grajenem okolju, trajnosti, začasni uporabi in ponovna uporaba prazne stavbe, YTAA in pomen arhitekturnih politik.

ACE: Zahvaljujemo se vam za sodelovanje na lanskoletnem forumu mladih arhitektov v Barceloni na temo „Perspektive“. Kakšna so vaša „sporočila“ s te konference?

Jaufret BARROT: „Zame izstopata dva pomembna vidika. Najprej postavimo ljudi nazaj v središče naših projektov. Državljani vse bolj zahtevajo pragmatične projekte, v katere se lahko vključijo, to storijo zase in postanejo akterji.
Drugič, zaradi podnebne krize morajo biti arhitekti ambiciozni na področju okolja in preseči zgolj regulacijo. Spodbudno je videti zgledne projekte, ki prihajajo po vsej Evropi. Ti novi izzivi nas silijo, da na novo iznajdemo svoj poklic, da več sodelujemo. Mladi arhitekti imajo pozitiven in optimističen trend skupnega dela, da bi našli konkretne rešitve, kar je resnično vznemirljivo!“ 

ACE:  Leta 2016 ste bili finalist za nagrado za mlade talente na področju arhitekture. Kaj ta nagrada pomeni za vašo kariero? Kakšne so možnosti, ki jih ponuja ta nagrada? 

Jaufret BARROT: „Ta nagrada označuje konec mojega študija in začetek mojega poklicnega življenja. Ceni vse delo, ki sem ga v enem letu opravil s kolegico Cinthio Carrasco v okrožju Bordelongue v okviru mojega diplomskega projekta ter z mojima učiteljema Danielom Estevezom in Francine Zarcos.
Nagrada za arhitekturo mladih talentov je zagotovila prepoznavnost in priznanje med institucionalnimi akterji, ki so posvečali pozornost mojemu projektu in olajšali izvajanje projektov prehodne zasedenosti nezasedenih stavb.  Tako sem lahko po zaslugi vsega tega dela in te nagrade začela svojo arhitekturno prakso, imenovano „Hors-Pistes Architectures“, in v sodelovanju z Agence Intercalaire in Studio-K v Toulousu odprla prvi center za „zasilno začasno nastanitev 220 oseb v javni stavbi“ (ki je bila pet let prazna.“ 

ACE: Na forumu KUV ste izzivali javnost z vprašanjem „Zakaj gradimo nove pisarne, če se naša dediščina pogosto premalo uporablja s številnimi praznimi prostori?“ Zgraditi manj in okrepiti obstoječo grajeno dediščino kot odgovor na blažitev podnebnih sprememb? 

Jaufret BARROT: „Soočamo se z največjim izzivom, s katerim se je morala soočiti naša družba, in sicer z blažitvijo podnebnih sprememb, ki jih povzroča človekova dejavnost. Za tem vprašanjem, ki ga omenjate, se sprašujem o našem razvojnem modelu, ki temelji na rasti, ustvarjanju odpadkov in prekomerni porabi. Ta model je tudi motor gradnje. Danes je velik del nepremičninskih projektov enakovreden potrošniškim izdelkom, ki se odzivajo na trend, zasnovan za vnaprej določeno uporabo in določeno življenjsko dobo. To je kratkoročna vizija. Tržniki na primer poslovno stavbo, staro več kot pet let, štejejo za staro stavbo. Na to, kar so zgradili, moramo gledati drugače, pa tudi ceniti obstoječe elemente – kar že obstaja. Ponovno moramo razmisliti o teh preostalih prostorih, tj. praznih stavbah. To so viri in priložnosti. 
V Franciji je observatorij za poslovne nepremičnine Ile-de-France ocenil, da je bilo leta 2016 nezasedenih več kot 5 milijonov kvadratnih metrov pisarn. V Toulousu je več kot 450.000 kvadratnih metrov praznih pisarn. Ker se število prebivalcev vsako leto poveča za 18 000, morajo biti arhitekti proaktivni pri optimizaciji uporabe teh praznih stavb, bodisi tako, da jih po možnosti prilagodijo, bodisi tako, da jih prenovijo in trajno preoblikujejo.“   

ACE: Vaš projekt „Eux-RE“ je del participativnega pristopa, pri katerem se najdejo rešitve s prebivalci, ki pomagajo pri oblikovanju arhitekturnega projekta. Ljudje v središču. Ali nam lahko poveste več o tem projektu in vašem pristopu k vključevanju prebivalcev? In vloga arhitekta.

Jaufret BARROT: „Ta projekt ,Eux-RE‘ je del razpisa za projekte Dessine-moi Toulouse. Nahaja se v starih občinskih delavnicah Lapujade. Odločili smo se, da bomo čim bolj vključujoči in pragmatični. V preteklih letih so bile v obstoječih stavbah nameščene mlade strukture socialnega in kolektivnega gospodarstva, katerih dejavnost temelji na integracijskem delu s popravilom koles. Te vrste objektov se soočajo s težavami pri iskanju cenovno dostopnih prostorov v mestu zaradi nepremičninskih pritiskov. Vendar pa so te dejavnosti pravi vzvodi za socialne vezi v soseski in s tem za ustvarjanje delovnih mest. Da bi zagotovili preživetje teh struktur v mestih, smo si zamislili projekt samoobnove obstoječih prostorov delavnic, samih struktur, ki je bil zanje edini izvedljiv ekonomski model. Organizirali smo delovna srečanja in srečanja s sosedskimi združenji ter strukturami socialnega, kolektivnega in kulturnega gospodarstva, da bi skupaj z njimi oblikovali ta predlog razpisa za projekte. Igrali smo vodilno vlogo pri povezovanju vseh teh akterjev in gradnji ekipe. Prav tako smo morali igrati vlogo posrednika, da smo združili vse potrebe in vse to prevedli v izvedljiv projekt. Rezultat je mešan projekt, ki združuje obnovo delavnic, gradnjo 60 novih stanovanj, od katerih jih je 42 v „skupnostnih stanovanjih“, ki jih podpira delavski stanovanjski odbor (COL).
Ta projekt vključuje tudi prenovo stare mizarske dvorane za prihodnjo postavitev kulturnega centra, podprtega z električnim gozdom, ki bo združeval radiodifuzno in avdiovizualno ustvarjanje. Cilj projekta „Eux-RE“ je, da bi bil čim bolj odprt za sosedstvo. Začasna uporaba tega spletnega mesta s strani agencije Agence Intercalaire bo pripomogla tudi k aktivaciji tega mesta letos in uporabnikom omogočila, da se vključijo v projekt.“ 

ACE: Kako vidite staranje vašega projekta?

Jaufret BARROT: „Z vrnitvijo uporabnikov v središče projekta je glavni cilj zagotoviti, da stavba bolje izpolnjuje njihove potrebe. Po drugi strani pa to, da ponovno prevzamejo pomembno mesto v življenju in upravljanju kraja, tako da jih spremljajo k samoupravljanju, omejuje tveganje poslabšanja. To spodbuja vzpostavitev primerne klime za dobro staranje stavbe z dejanskim dolgoročnim vzdrževanjem. Z vključevanjem uporabnikov v projekt jih opolnomočimo. V idealnem primeru bi moji projekti še naprej ohranjali življenje, tudi če bi se igralci in uporabniki, s katerimi sem delal, na začetku spremenili. Za zagotovitev optimalnega staranja projekta mora biti projekt poleg začetne kakovosti, ki jo je treba vključiti v stavbo, dovolj dobro zasnovan, da je čim bolj evolucijski in ne omejuje preoblikovanj in prihodnje prilagoditve stavbe.“ 

ACE: Kakšen je po vašem mnenju pomen arhitekturnih politik? Kakšna so vaša pričakovanja na ravni EU glede podpiranja strokovne prakse in zagotavljanja kakovosti grajenega okolja?

Jaufret BARROT: „Po mojem mnenju je meja arhitekturnih politik v tem, da imajo le kvantitativne cilje in malo kvalitativnih zahtev, kot smo videli v preteklosti v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v Franciji z ustvarjanjem novih mest. Poleg tega je ta dediščina obsojena na rušenje, saj politike prenove mest vodijo k njihovemu rušenju. V nekaterih primerih je to potrebno, če je stavba prestara ali slabe kakovosti. Vendar pa ta politika ni pravo vprašanje, gre za to, kaj prebivalci teh rezidenc želijo in kako izboljšati svoje življenjsko okolje. Javne arhitekturne politike ostajajo vizije od zgoraj navzdol, ki pri zasnovi in izvajanju zelo malo upoštevajo mesto uporabnikov. 
Evropska unija ima tudi širšo vlogo v okoljski politiki in regulaciji poklica. Lahko daje prednost inovacijam in raziskavam v arhitekturi, da se omogoči širše vključevanje vključevanja uporabnikov v projekte, ponovna uporaba praznih stavb in ponovna uporaba materialov za razgradnjo ter optimizacija okoljske učinkovitosti z vključevanjem meril uporabe in družbenih vrednot.“   

ACE: Kakšna bo po vašem mnenju arhitektura v prihodnjih letih in desetletjih? Kakšni so novi trendi in težnje?

Jaufret BARROT: „Predstavljam si pragmatično, organsko, živahno arhitekturo, ki dobro izkorišča lokalno tehnologijo in vire v materialih, pa tudi na delovnih mestih. Predstavljam si arhitekturo, ki sprejema okoljsko vprašanje na globalen način. To pomeni, da se ne more omejiti na preprosto energetsko učinkovitost. Včasih vidim arhitekta kot zdravnika, ki pregleda pacienta. Naša naloga je, da preučimo stavbo ali območje in ponudimo najboljše možno zdravljenje, z in za uporabnike. To se odraža tudi v pojavu kolektivov v arhitekturi ali novih praksah, in sicer da se projekti z upravičenci oblikujejo in gradijo na način od spodaj navzgor, da se čim bolj približajo dejanskemu stanju potreb in so čim bolj ustrezni. Arhitekt ima resnično vlogo pri preoblikovanju družbe in izboljšanju našega življenjskega okolja.“ 

ACE: Kateri je bil kot mlad arhitekt najboljši nasvet, ki ste ga prejeli? 

Jaufret BARROT: „Najboljši nasvet, ki sem ga dobil med magistrskim študijem, sta mi dala moja učitelja Daniel Estevez in Francine Zarcos, ki sta me vedno spodbujala, naj vztrajam pri svojem delu, pri projektih, ki so mi blizu, saj je to smiselno na človeški ravni. S svojim poučevanjem so me naučili, da kritično spremljam družbo in uveljavljam svoje vrednote, hkrati pa ohranjam svež pogled in določeno nedolžnost, da si lahko še naprej predstavljam in ustvarjam pragmatično arhitekturo, zasidrano v njenem okolju.“  

O podjetju
 
Jaufret BARROT je francoski arhitekt in gradbeni inženir s sedežem v Toulousu (Francija). Finalist nagrade Young Talent Architect Award za leto 2016, zasnoval je rešitev za prilagoditev neuporabljenih stavb v začasna stanovanja s prispevkom in vplivom ljudi, ki tam živijo ali delajo (soseščina Bordelongue, Toulouse). Od leta 2016 Nadaljeval je razvoj koncepta ponovne uporabe prazne stavbe.s. Ustanovil je svoj arhitekturni studio, Hors Pistes Arhitekture (infrastrukture zunaj poti). 

Video
Svet arhitektov Evrope je 23. novembra 2019 organiziral konferenco z naslovom Perspektive, na katero je povabil mlade arhitekte iz vse Evrope, da izrazijo svoja stališča o poklicu ter vizije in želje za prihodnost. Videoposnetek seje z predstavitve, ki jim bodo sledile okrogla miza in vprašanja;A z občinstvom Sebastian SKOVSTED, Johansen Skovsted Arkitekter (Danska) Jaufret BARROT, Finalist 2016 Young Talent Architecture Award (Francija) N’UNDO (Španija) Filipe MAGALHÃES, Fala Atelier (Portugalska) so na voljo na ACE youtube kanal.